Usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela

Slovenski trg dela se sooča s pomembnim izzivom, to je strukturno neskladje, ki se kaže kot velik razkorak med povpraševanjem delodajalcev po posameznih profilih in ponudbo znanj in spretnosti. Kljub velikemu številu brezposelnih, delodajalci za nekatere poklice ne uspejo pridobiti ustrezno izobraženega in usposobljenega kadra.

Ena izmed najbolj ranljivih družbenih skupin na trgu dela so mladi. Vzrokov za brezposelnost mladih je lahko več. Lahko bi rekli, da na položaj mladih pri vstopu na trg dela ne vplivajo samo gospodarska gibanja ter zaposlovalski trendi, njihov prehod na trg dela je zaznamovan tudi s slabo povezavo med izobraževalnim sistemom in trgom dela. Mladi tudi nimajo delovnih izkušenj ali pa jih imajo manj, kot jih pričakujejo delodajalci, nimajo socialne mreže, ki bi jim omogočala večji dostop do delovnih mest, se izobražujejo oziroma imajo izobrazbo, ki pogosto ni usklajena s potrebami delodajalcev. Velik delež mladih se vpisuje v programe s področja družboslovja, medtem ko je na trgu dela še vedno zelo veliko povpraševanje po tehničnih in naravoslovnih kadrih.

Mladim je potrebno olajšati prehod iz sveta izobraževanja v svet dela, zato je k reševanju tega problema treba pristopiti sistematično in dolgoročno s spodbujanjem mreženja med svetom izobraževanja in svetom dela. Izobraževanje, ki je usklajeno s potrebami gospodarstva, je eden temeljnih ukrepov za reguliranje ponudbe delovne sile, s katerim lahko prispevamo k boljšemu usklajevanju ponudbe in povpraševanja na trgu dela ter k zmanjševanju strukturnega neskladja. Tudi delodajalce je treba spodbuditi k pravočasnemu in bolj sistematičnemu načrtovanju razvoja in zaposlovanja kadrov ter odpiranju novih delovnih mest za mlade. Trendi na trgu dela v zadnjem desetletju namreč označujejo vse manj številčnejše generacije mladih ter podaljševanje izobraževanja na eni strani, na drugi strani pa struktura zaposlitvenih priložnosti kaže na pomanjkanje delovnih mest za mlade.

Eden od mehanizmov za uravnavanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela je instrument regijskih štipendijskih shem oz. sofinanciranja kadrovskih štipendij, ki temelji na partnerstvu med delodajalci, regionalno razvojno agencijo oz. drugo razvojno organizacijo, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Javnim skladom RS za razvoj kadrov in štipendije. Regijske štipendijske sheme so sofinancirane s sredstvi Evropskega socialnega sklada (50 %) in sredstvi podjetij (50 %), izvajajo pa se na regionalni ravni, torej v vseh 12 regijah v Sloveniji, po enotnem principu in postopkih.

Program Regijskih štipendijskih shem prispeva k usklajevanju ponudbe in povpraševanja po znanjih in spretnostih, spodbuja mlade k vključitvi v programe izobraževanja v skladu s potrebami delodajalcev, spodbuja hiter prehod iz izobraževanja v zaposlitev oz. zagotavlja večjo zaposljivost mladih. Program prav tako spodbuja delodajalce, da načrtujejo razvoj kadrov in zaposlovanje v podjetju, zvišuje izobrazbeno raven in znižuje strukturno neskladje na trgu dela ter odseljevanje mladih, izobraženih iz regije. Mladi, dijaki in študentje, pa že v času šolanja dobijo priložnost sodelovanja s podjetji, opravljanja prakse, projektov, raziskav in priprave diplomske naloge.

V sistem kadrovskega štipendiranja v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem se je vključil tudi Ekonomski institut Maribor d.o.o., Center razvoja človeških virov, ki je kot nosilec enotne regijske štipendijske sheme na območju podravske regije od šolskega leta 2007/2008 do šolskega leta 2012/2013 v sodelovanju z delodajalci iz regije podelil več kot 100 kadrovskih štipendij in do sedaj prispeval k zaposlitvi 44 mladih v regiji.

Objavila: Tatjana Pavlič

Kako pomembno je delovno okolje za razvoj kariere?

Čeprav je za našo kariero pomembno koliko zaslužimo, je spodbudno delovno okolje ravno tako, če ne še bolj pomembno. Pozitivno, sodelujoče, kreativno delovno okolje je tisto, ki motivira zaposlene in vpliva na to, da ostajajo na delovnem mestu v organizaciji ali podjetju na dolgi rok, so zavzeti in zadovoljni.

Kaj označuje spodbudno delovno okolje?

Komunikacija: če so donosi dobri in zaposleni komunicirajo med seboj ter vodje in vodilni z zaposlenimi, je delovno okolje bolj produktivno. Delovno okolje z dobro komunikacijo je tisto, kjer se vsi poznamo med seboj, zaposleni odprto in prijazno komunicirajo med seboj in z nadrejenimi. Pogovarjajo se o pozitivnih stvareh in ni jih strah izraziti tudi negativnega mnenja.

Timski duh je ključen za pozitivno in sodelujoče delovno okolje, krepi medsebojno komunikacijo in posel, saj se vsak zavzema za skupne cilje in čuti pripadnost timu, podjetju oziroma organizaciji. Zato gradite kulturo, kjer je vsak zaposleni del tima.

Fizično okolje vpliva na klimo v podjetju oziroma organizaciji. Privlačno, udobno, varno delovno okolje ustvarja pozitivno energijo, ki povečuje produktivnost in uspešnost. Odprto delovno okolje spodbuja komunikacijo in gradi odnose med zaposlenimi.

Prilagodljivost na spremembe: star rek, da so spremembe edina stalnica, je danes še resničnejši, kot kadarkoli prej. Danes zaposleni iščejo prilagodljiv delovni čas, možnosti dela na domu in lažjega usklajevanja poslovnega in zasebnega življenja ter možnosti vseživljenjskega učenja, da se lahko razvijajo in gradijo svojo kariero.  

Zadovoljstvo na delovnem mestu: razen ustreznega fizičnega delovnega okolja, dela v timu in dobre medsebojne komunikacije, na zadovoljstvo zaposlenih vpliva tudi medsebojno druženje in zabava. Samo veseli, vključeni in informirani zaposleni so zadovoljni zaposleni.

Priznavanje uspeha je izredno pomembno za zaposlene, zato ne skoparite s pohvalami, kadar je delo dobro opravljeno. Zaposleni pravijo, da priznanje uspeha in pohvala nimata denarne vrednosti, torej ni nujno vedno uspeh denarno nagraditi.

Poklicni in osebni razvoj: zagotavljanje možnosti usposabljanja v podjetju oziroma organizaciji, povezovanja in mreženja, udeležbo na seminarjih, konferencah, on line usposabljanja, idr. zaposleni zelo cenijo, saj jim to omogoča razvoj kariere.

Zaupanje, poštenje, pravičnost: za večino zaposlenih so poštenje, zaupanje in pravičnost najpomembnejše vrednote na delovnem mestu. Izgradnja zaupanja in medsebojna komunikacija povezuje zaposlene in njihovo zavzetost ter daje občutek smisla.

Zato poskrbimo v naših organizacijah in podjetjih, da bomo imeli izoblikovano jasno poslanstvo, ki ga bodo razumeli vsi zaposleni in živeli z njim. Vključimo vse zaposlene v strateško načrtovanje, saj bodo le tako vedeli kam gremo in si bodo vsi prizadevali za doseganje skupnih ciljev. Saj, če ne vemo kam gremo, nas vsaka pot pripelje tja.

Tudi v naši organizaciji izgrajujemo spodbudno delovno okolje in pozitivno klimo, spodbujamo zaposlene k dajanju predlogov za izboljšave. Zaposlene vključujemo v načrtovanje in preverjanje rezultatov, vsako leto pa njihovo zadovoljstvo preverjamo z merjenjem organizacijske klime. Rezultati merjenja organizacijske klime kažejo, da so za zaposlene najpomembnejši dobri odnosi s sodelavci in nadrejenimi, raznoliko in dogovorno delo, pohvala za dobro opravljeno delo ter prilagodljiv delovni čas, možnosti usklajevanje poslovnega in zasebnega življenja ter poklicnega razvoja.

Objavila: Sonja Gavez