Podjetniki in e-izobraževanje

Hiter razvoj digitalnih tehnologij in razmah njihove uporabe močno posega na številna področja našega življenja. Digitalne tehnologije spreminjajo načine iskanja informacij, komuniciranja, branja knjig in še marsikaj. Močno spreminjajo tudi način delovanja, kar na eni strani pomeni, da imajo podjetja na voljo ogromno priložnosti za izboljšanje notranje organiziranosti, pri dostopu do novih virov financiranja, promociji, vstopu na globalni trg, na drugi strani pa to pomeni, da podjetja potrebujejo ustrezna znanja, sicer jim grozi, da bodo v spremenjenih razmerah postala nekonkurenčna. Tudi izobraževanje je področje, na katerega so digitalne tehnologije močno posegle, tako da je klasične načine izobraževanja dopolnilo e-izobraževanje, ki omogoča podjetnikom lažji in hitrejši dostop do novih znanj, še posebej, če upoštevamo vedno večjo dostopnost do širokopasovnega spleta in razširjenost prenosnih naprav (mobilni telefoni, tablice).

Na podlagi naših izkušenj in vedenja o tej problematiki, izpostavljamo problem še vedno premajhne uporabe digitalnih tehnologij v izobraževalne namene. Tako bodoči podjetniki iz izobraževalnih programov vstopajo v svet podjetništva brez ali pa z zelo omejenimi znanji s področja digitalnih tehnologij, ki pa jih pri svojem poslovanju nujno potrebujejo. V e-izobraževanju se digitalne tehnologije prepogosto uporabijo le za podajanje snovi in preverjanje znanja udeležencev programov izobraževanja in usposabljanja. Knjige, delovne zvezke ali zapiske predavanj so nadomestila gradiva, naložena v različnih e-učilnicah, preverjanje znanja pa namesto v prostorih izvajalca poteka na spletu. Z vidika časovne in lokacijske dostopnosti izobraževanja za udeležence je to sicer nedvomno korak naprej, vendar je to le vrh ledene gore, ki v sebi skriva celoten potencial, s katerim lahko digitalne tehnologije prispevajo h kakovostnejšim programom izobraževanja, ki so prilagojeni potrebam udeležencev. Digitalna orodja, kot so blogi, skupinski video pogovori, infografike, webinarji, Wiki pa tudi razna spletna družbena omrežja ponujajo nešteto možnosti za take programe.

Prav to področje smo, skupaj s partnerji iz 6 držav EU, raziskovali v okviru projekta DIGA. Pri anketiranju podjetnikov, izvajalcev ter udeležencev programov izobraževanja s področja podjetništva smo spoznali veliko zanimivih pa tudi presenetljivih stvari. Vabimo vas, da si več o tem preberete v raziskavi (v angleškem jeziku) ali v povzetku (v slovenskem jeziku).

Ugotovitve raziskave nam bodo v veliko pomoč pri razvoju novega programa usposabljanja za izvajalce izobraževalnih programov s področja podjetništva, ki ga bomo spomladi naslednje leto pilotno preizkusili tudi v Sloveniji. S tem programom bomo poskušali slediti potrebam po novih, inovativnih pristopih, ki odgovarjajo na zahteve sodobnega časa in izrabili potencial, ki ga prinaša uporaba digitalnih tehnologij. Vabimo vas, da nas spremljate in sledite, ali nam bo to uspelo, v kolikor pa se tudi vi ukvarjate z izobraževanjem podjetnikov, vas vabimo, da sodelujete pri testiranju novega programa in se vključite v usposabljanje.  

Ženski in moški poklici

V 17-ih letih našega delovanja smo se na eim, Centru razvoja človeških virov že velikokrat ukvarjali  z vprašanjem zaposlovanja žensk, poklicne segregacije, stereotipov o spolu in kar je še takšnega. Veliko je bilo razprav ter izmenjav mnenj in prepričanj glede »moških« in »ženskih« poklicev, kar nekaj izvedenih projektov in razvojnih usposabljanj. Pa vendar se še vedno vračamo k istemu vprašanju: kateri poklici so primerni za ženske?  

Dejstvo je, da se ženske na trgu dela še vedno spopadamo z različnimi ovirami, segregacijo in predsodki. Prav ti so tisti, ki stereotipno določajo tipično moške in ženske poklice. Ti stereotipi so včasih tako močni, da vplivajo na naše odločitve pri izbiri poklica in razvoju kariere ter nas na ta način omejujejo. Po drugi strani velikokrat slišim od predstavnikov podjetij, da so ženske v nekaterih »tradicionalno moških« poklicih izredno uspešne in zaželene, vendar jih je težko prepričati, da se zaposlijo na takšnih delovnih mestih. Kar nekaj delodajalcev mi je potrdilo, da so kot CNC operaterke izvrstne delavke, prav tako tudi kot kontrolorke, varilke, ipd. Je pa res, da so nekatera od teh del fizično zelo zahtevna, pa še tukaj naj velja, da vsi moški niso »veliki in močni«, kar nekaj se jih najde v mušji kategoriji. Mimogrede, tudi vsi »ženski poklici« niso fizično nezahtevni, če samo pomislimo na zaposlene v zdravstveni negi in oskrbi, ki dvigujejo in oskrbujejo tudi težje bolnike oz. oskrbovance.

Veliko bi lahko še napisala, a ker nisem ljubiteljica monologov vas vabim, da se nam pridružite na TRŽNICI ZAPOSLITVENIH PRILOŽNOSTI ZA ŽENSKE, ki jo skupaj z Zavodom za zaposlovanje in Fundacijo PRIZMA organiziramo 24.9.2015 v Mariboru, Tkalski prehod 4. Na dogodku bo dovolj priložnosti za razpravo, izmenjavo mnenj in dobrih praks. Vabljeni!

Objavila: Mateja Karničnik

Zakaj pa ne?

S sodelavkami in sodelavci na eim, Centru razvoja človeških virov sledimo novostim in trendom na področju razvoja ljudi, kompetenc, vodenja in kariere, pri čemer pa se je nujno posvetiti tudi novostim in trendom na področju tehnologij in komuniciranja. Tako razen na spletni strani komuniciramo tudi preko Facebooka, Twitterja, LinkedIna… in zakaj ne preko bloga? To vprašanje smo si zastavili pred kratkim in odgovor je bil hitro tukaj: Res, zakaj pa ne?! Priprave so stekle hitro in ni bilo posebnih težav pri dogovoru, kdo bo skrbel za tehnično plat in kdo za vsebinsko. Skupaj delamo nekateri že kar 17 let in v tem času smo se dobro spoznali. Zdaj ste na vrsti vi – da nas spoznate še v nekoliko drugačni luči, da spoznate naša razmišljanja, naše aktivnosti in še kakšno skrivnost. Se beremo!