Strani

četrtek, 23. junij 2016

Tek čez ovire… ali kariera po koncu športne kariere

Športniki, ki želijo dosegati dobre ali vrhunske rezultate, veliko časa in truda posvetijo treningom in tekmovanjem. Že od mladih nog se soočajo z usklajevanjem šolskih in športnih obveznosti, za kar je potrebno veliko motivacije, odrekanj in discipline. Možnosti uspešnega krmarjenja med izobraževanjem in treniranjem pa niso povsod enake. Na drugem sestanku partnerjev projekta Aftermatch (7.-8.6.2016, Sofia, Bolgarija) smo ugotavljali, da se športniki pri tem srečujejo z manjšimi in večjimi ovirami, ki včasih pripeljejo tudi do opustitve šolanja ali do zaključka športne kariere. Razveseljivo je dejstvo, da ima Slovenija to vprašanje urejeno precej dobro, če le športniki pridobijo ustrezen status oziroma se vpišejo v športni razred. Tudi na višji stopnji fakultete ponujajo podporo športnikom, predvsem tako, da omogočajo časovno prilagajanje opravljanja študijskih obveznosti. Za omejeno število vrhunskih športnikov pa država omogoča tudi zaposlitev v javni upravi in jim na ta način v času aktivne športne kariere zagotovi socialno varnost.

Večina športnikov proces izobraževanja uspešno zaključi že med športno kariero ali neposredno po njej. Tukaj pa se prične naslednji »tek čez ovire« - iskanje ustrezne zaposlitve in razvoj strokovne kariere. Kljub temu, da v času športne kariere razvijejo prenosljive kompetence, ki jih iščejo tudi delodajalci (npr. odgovornost, vztrajnost, ciljna usmerjenost), športniki zaradi tega niso v bistveni prednosti pri kandidiranju na prosta delovna mesta. Delodajalci, predvsem veliki, še vedno dajejo ključen poudarek na pridobljeno izobrazbo in strokovne delovne izkušnje, šele nato pridejo na vrsto kompetence. Le nekaj malih delodajalcev, ki so sodelovali v naši raziskavi, je videlo prednost zaposlovanja vrhunskih športnikov v povezavi s promocijo in marketingom podjetja.

Izsledki raziskave o dvojni karieri športnikov in prenosljivih kompetencah, ki smo jo izvedli v vseh vključenih državah (Italija, Grčija, Bolgarija, Poljska, Slovenija), nam bodo služili kot podlaga za oblikovanje ustreznih programov usposabljanja, s katerimi bomo krepili senzibilnost športnih združenj/organizacij in delodajalcev do preventivnih pristopov k dvojni karieri oziroma vsaj do bolj raznolikih zaposlitvenih možnosti za bivše športnike. Programi bodo pripravljeni za testiranje v prihodnjem letu, ko vas bomo povabili k sodelovanju.

Mateja Karničnik

četrtek, 09. junij 2016

Katera vprašanja postaviti kandidatom na zaposlitvenem razgovoru?

Ko razmišljamo o zaposlitvenem razgovoru, nas večina gleda na ta proces kot na nekaj, kar je zelo stresnega za iskalca zaposlitve, saj ima teh nekaj minut, ki jih preživi s potencialnim delodajalcem, ključen vpliv na odločitev delodajalca, ali bo kandidata zaposlil ali ne. Vendar je zaposlitveni razgovor tudi za delodajalca pomemben in zahteven proces (še posebej, če oseba, ki izvaja zaposlitveni razgovor tega ne počne pogosto), na katerega se je potrebno zelo dobro pripraviti. Seveda so v središču pozornosti zaposlitvenega razgovora vprašanja, ki jih delodajalec zastavi iskalcu zaposlitve. Na eni strani delodajalec s primernimi vprašanji dobi več informacij o osebi, ki se skriva za nekim življenjepisom, osebnosti, prednostih, slabostih, znanju, itd. Na drugi strani pa prava vprašanja omogočijo iskalcu zaposlitve, da spregovori o podrobnostih, ki jih ni mogoče vključiti v življenjepis. Predstavljamo vam nekaj vprašanj, skupaj s kratkim pojasnilom, katere informacije odgovori na ta vprašanja prinesejo delodajalcu.

Glede na informacije, ki jih imate o delovnem mestu, za katerega se potegujete, o meni in našem podjetju, mi povejte, kako lahko prispevate k skupnim uspehom.
S tem vprašanjem lahko dobite dve skupini kandidatov: nekdo, ki se je pripravil na zaposlitveni razgovor in vložil trud v pridobivanje ustreznih informacij (in s tem pokazal motiviranost) bo odgovoril precej konkretneje kot nekdo, ki je prišel nepripravljen in bo podal splošen odgovor.

Zakaj bi zaposlili ravno vas?
S tem vprašanjem izzovete kandidata, da navede svoje značilnosti, po katerih se razlikuje od ostalih, hkrati pa vprašanje pomaga izostriti pogled, ki je zamegljen zaradi množice življenjepisov kandidatov, ki ste jih prejeli. Kandidat, ki bo znal prepričljivo izpostaviti svoje edinstvene izkušnje, znanje, reference in osebnostne lastnosti, bo verjetno to tudi uporabil pri svojem delu, če ga boste zaposlili.

Kaj bi spremenili, če bi se ponovno odločali o vaši karierni poti?
Čeprav je lahko nekomu obžalovanje napak iz preteklosti neprijetno, je lahko to vprašanje za delodajalca koristno. Ko kandidati razložijo ozadja nekaterih njihovih ključnih odločitev in izpostavijo pozitivne in negativne vidike, pokažejo njihovo sposobnost kritične presoje preteklih poklicnih izkušenj. Prav tako kandidati dobijo priložnost, da opišejo svojo vizijo in ambicije.

Če bi vprašali vašega bivšega nadrejenega o področju, ki ga morate najbolj izboljšati, kakšen bi bil njegov odgovor?
S tem vprašanjem praviloma od kandidatov pridobite zelo iskrene odgovore, saj v pogovor vključite ljudi, ki kandidata osebno poznajo in se kandidat zaveda, da bo resnica v vsakem primeru prišla na dan. V bistvu gre za vprašanje »Kakšne so vaše slabosti?«, ki je postavljeno na nekoliko drugačen način.

Kdo je bil vaš najboljši šef?
To vprašanje je koristno, ker pokaže pretekle odnose kandidata in izpostavi tip ljudi, s katerimi se najbolje ujame pri delu. Tako dobite vpogled v kandidatove komunikacijske sposobnosti, način dela in stopnjo ujemanja s kulturo podjetja. To vprašanje lahko dopolnite s podvprašanji, ki se nanašajo na razloge za dober odnos – je šlo za ujemanje osebnosti, dobre rezultate dela ali za nadrejenega, ki je bil dober motivator. Ugotovite lahko, ali kandidat raje dela samostojno, potrebuje večjo stopnjo nadzora ali ga motivira dinamika skupine za doseganje ciljev podjetja.

Povejte, kaj vas motivira.
To vprašanje uporabite v paru z naslednjim vprašanjem, ponuja vam informacije o tem, kaj kandidata žene k uspehu. Če se to ujema z načinom dela in kulturo vašega podjetja, ste na dobri poti, da najdete primernega sodelavca.

Kaj vas frustrira pri delu?
Ko kandidat potem, ko je odgovoril na vprašanje o tem, kaj ga pri delu motivira, govori o preteklih frustracijah, odkriva podrobnosti o svoji osebnosti, diplomatskih sposobnostih in sposobnosti dela v timu. Bodite pozorni na to, ali kandidat navaja manjše, nepomembne neprijetnosti ali navaja načine, kako je razrešil večje konflikte, ki so se nanašali na čas, finance ali prioritete. Slednji so praviloma tisti, ki lahko v kolektiv prispevajo več pozitivne energije.

Opišite vaše najtežje pogajanje.
Pogajanja so prisotna pri vsakem delu, s tem vprašanjem pa boste izvedeli, kakšne so pogajalske sposobnosti kandidata ter kako ravnajo v težkih položajih. Najboljši pogajalci praviloma opišejo problem z obeh strani in razložijo, kako so zbližali stališča in proces pripeljali do rešitve, ki je bila sprejemljiva za obe strani.

Kako vključujete sodelavce, ko je potrebno sprejeti pomembne odločitve?
Odgovor na vprašanje vam pove, ali je kandidat dovolj samozavesten, da vključuje sodelavce v sprejemanje pomembnih odločitev ter na kakšen je pretok informacij (delo v skupini, individualni pogovori, pisna komunikacija).

Kje se vidite čez pet let?
Pri tem vprašanju ni tako pomembno, kaj kandidat pove, ampak na kakšen način predstavi svoje cilje in ambicije. Nekdo, ki bo znal jasno in doživeto navesti svoje cilje, bo sebe prikazal kot osebo, ki ve kam hoče in kako bo prišla tja ter bo pripravljena vložiti veliko napora, da prispeva k uspehu podjetja.

Ker vemo, da so za uspeh vsakega podjetja ključni ljudje, ki so tam zaposleni, je razumljivo, da je proces zaposlovanja novih sodelavcev zelo pomemben. Tudi na eim, Centru razvoja človeških virov se tega zavedamo in podjetjem pomagamo ne le pri izbiri novih sodelavcev, ampak tudi pri njihovem nadaljnjem razvoju. Vabimo vas, da si preberete našo ponudbo programov, lahko pa nas kontaktirate in se skupaj dogovorimo o programih, ki jih potrebujete v vašem podjetju.

četrtek, 02. junij 2016

Telovadba za možgane

V preteklih mesecih so nas ponudniki storitev na področju zdravja in dobrega počutja kar zasipali z vabili na različne vrste vadb, kjer bi okrepili in predvsem oblikovali svoje telo. Po zimskem lenarjenju in oblačenju v debela oblačila, ki zlahka skrijejo kakšen odvečen kilogram, si marsikdo zastavi cilj povezan s postavo, kar vodi k večjemu število obiskov fitnes centrov in različnih oblik vadbe.

Kaj pa naši možgani? Si tudi oni zaslužijo pozornost v oblliki vadbe? Mnenje nevroznanstvenikov je, da je krepitev umskih sposobnosti enako pomembna kot krepitev fizičnih sposobnosti. Predvsem se začnemo zavedati pomena umskih sposobnosti v starejših letih, ko nam začne pešati spomin in se z nami pričneta spogledovati g. Alzheimer in ga. Demenca. Tudi na tem področju velja, da je preprečevanje boljše od zdravljenja, zato ni odveč z aktivnostmi pričeti čim prej. Prednost tovrstne vadbe je v tem, da ne potrebujemo posebnega prostora ali trenerja, lotimo se je lahko kar sami. Seveda pa potrebujemo nekaj volje in informacij, kako se zadeve lotiti.

Nevroznanstveniki so v zadnjem času ovrgli prepričanje, da se možgani razvijajo samo v obdobju otroštva, saj so v številnih raziskavah potrdili, da se možgani razvijajo tudi v kasnejših obdobjih, če so seveda k temu spodbujeni. Študije so pokazale, da učenje v odraslosti lahko poveča možganske zemljevide, pri čemer je učenje tujega jezika odličen način za spodbujanje uporabe različnih predelov možganov. Odlični so tudi igranje na glasbilo, poslušanje glasbe, učenje plesa, igranje namiznih iger, reševanje križank ali sudokuja in še kaj bi lahko našteli.

Poseben pomen pri urjenju možganov imajo aktivnosti, ki sprožajo povezave med levo in desno možgansko polovico. Tovrstne aktivnosti so npr. žongliranje, križno gibanje, tai-chi, izmenično nosno dihanje, pisanje in risanje z obema rokama hkrati, ipd. Če želimo čim bolj izkoristiti svoje možgane, moramo uriti obe možganski polovici, saj vsaka deluje nekoliko drugače. Zabaven način za spodbujanje delovanja ne-dominantne možganske polovice je uporaba ne-dominantne roke pri pisanju, risanju, umivanju zob ali prehranjevanju.

Da bodo naši možgani optimalno delovali in se razvijali, pa je pomemben tudi vnos energije (hrana, voda, kisik), telesna aktivnost in zadostna količina spanja.

Se vam zdi, da bi se takšnega treninga za možgane težko lotili sami? Potem vam je lahko v pomoč delavnica Fitnes za možgane, ki jo ponuja eim, Center razvoja človeških virov. Na delavnici boste spoznali in preizkusili različne tehnike in vaje, s katerimi boste krepili vaše umske sposobnosti.

Ne glede na to, koliko smo stari, se umsko lahko pomlajamo, če telovadimo in ohranimo radovednost ter zanimanje za nove stvari (D. R. Hamilton, Kako um zdravi telo).