Strani

četrtek, 02. junij 2016

Telovadba za možgane

V preteklih mesecih so nas ponudniki storitev na področju zdravja in dobrega počutja kar zasipali z vabili na različne vrste vadb, kjer bi okrepili in predvsem oblikovali svoje telo. Po zimskem lenarjenju in oblačenju v debela oblačila, ki zlahka skrijejo kakšen odvečen kilogram, si marsikdo zastavi cilj povezan s postavo, kar vodi k večjemu število obiskov fitnes centrov in različnih oblik vadbe.

Kaj pa naši možgani? Si tudi oni zaslužijo pozornost v oblliki vadbe? Mnenje nevroznanstvenikov je, da je krepitev umskih sposobnosti enako pomembna kot krepitev fizičnih sposobnosti. Predvsem se začnemo zavedati pomena umskih sposobnosti v starejših letih, ko nam začne pešati spomin in se z nami pričneta spogledovati g. Alzheimer in ga. Demenca. Tudi na tem področju velja, da je preprečevanje boljše od zdravljenja, zato ni odveč z aktivnostmi pričeti čim prej. Prednost tovrstne vadbe je v tem, da ne potrebujemo posebnega prostora ali trenerja, lotimo se je lahko kar sami. Seveda pa potrebujemo nekaj volje in informacij, kako se zadeve lotiti.

Nevroznanstveniki so v zadnjem času ovrgli prepričanje, da se možgani razvijajo samo v obdobju otroštva, saj so v številnih raziskavah potrdili, da se možgani razvijajo tudi v kasnejših obdobjih, če so seveda k temu spodbujeni. Študije so pokazale, da učenje v odraslosti lahko poveča možganske zemljevide, pri čemer je učenje tujega jezika odličen način za spodbujanje uporabe različnih predelov možganov. Odlični so tudi igranje na glasbilo, poslušanje glasbe, učenje plesa, igranje namiznih iger, reševanje križank ali sudokuja in še kaj bi lahko našteli.

Poseben pomen pri urjenju možganov imajo aktivnosti, ki sprožajo povezave med levo in desno možgansko polovico. Tovrstne aktivnosti so npr. žongliranje, križno gibanje, tai-chi, izmenično nosno dihanje, pisanje in risanje z obema rokama hkrati, ipd. Če želimo čim bolj izkoristiti svoje možgane, moramo uriti obe možganski polovici, saj vsaka deluje nekoliko drugače. Zabaven način za spodbujanje delovanja ne-dominantne možganske polovice je uporaba ne-dominantne roke pri pisanju, risanju, umivanju zob ali prehranjevanju.

Da bodo naši možgani optimalno delovali in se razvijali, pa je pomemben tudi vnos energije (hrana, voda, kisik), telesna aktivnost in zadostna količina spanja.

Se vam zdi, da bi se takšnega treninga za možgane težko lotili sami? Potem vam je lahko v pomoč delavnica Fitnes za možgane, ki jo ponuja eim, Center razvoja človeških virov. Na delavnici boste spoznali in preizkusili različne tehnike in vaje, s katerimi boste krepili vaše umske sposobnosti.

Ne glede na to, koliko smo stari, se umsko lahko pomlajamo, če telovadimo in ohranimo radovednost ter zanimanje za nove stvari (D. R. Hamilton, Kako um zdravi telo).













Ni komentarjev:

Objavite komentar